Škofjeloški pasijon je prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Predstavlja zgodbo Kristusovega življenja in je uprizorjena kot procesija po ulicah starega mestnega jedra na premičnih odrih, vozovih in na konjih. Vključuje več kot 900 igralcev, ki so vsi v tradicionalnih oblačilih. Zaradi obsega prireditve se Škofjeloški pasijon uprizarja le vsakih sedem let, vsako leto pa je v velikonočnem in postnem času organiziranih več dogodkov, povezanih s Škofjeloškim pasijonom.

Zgodovina

Leta 1721 je pasijon zapisal kapucin pater Romuald Marušič v obliki 863 verzov. Njegov cilj je bil približati svetopisemske zgodbe preprostemu človeku, ki so mu zgodbe pomagale uživati v radostih in premagovati tegobe vsakdanjega življenja. V igro je vključil tudi lokalno prebivalstvo, meščane, člane raznih cehov oz. obrtniških združenj in vaško prebivalstvo iz Škofje Loke in okolice, kar je povezalo različne sloje med seboj in vključilo tudi »navadne« ljudi v ta kulturni projekt. Originalni rokopis se še vedno nahaja v Kapucinski knjižnici v Škofji Loki. Pasijon je bil v času baroka odigran le nekajkrat in potrebnih je bilo dolgih 200 let do ponovne uprizoritve leta 1999. Od takrat je bil pasijon uprizorjen še 3x, vsako predstavo si je ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev. Naslednja uprizoritev bo leta 2021, ob 300. obletnici nastanka besedila. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in najstarejša režijska knjiga v Evropi. Leta 2016 je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva zaradi edinstvene oblike in razsežnosti, ki je ni mogoče doživeti nikjer drugod. 

Uprizoritev

Škofjeloški pasijon se odvija se v obliki procesije na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš po ulicah in trgih srednjeveškega mesta. Pasijon je razdeljen na 20 prizorov iz Sv. pisma, predstavlja pa zgodbo človeštva od Adamovega in Evinega padca preko alegorije smrti do Kristusovega trpljenja z namenom spodbuditi gledalca k razmišljanju o namenu človekovega življenja. Igra prikazuje znane zgodbe iz Svetega pisma, tako iz nove kot iz stare zaveze, kar je posebnost za tovrstno besedilo. Prikazani so dobro znani prizori kot so raj, zadnja večerja, bičanje in kronanje ter križev pot. Posebnost je prizor s cehi, ki so bili zelo značilni za škofjeloško območje, s tem pa procesija poveže duhovno z vsakdanjim. Škofjeloški pasijon je izviren v več pogledih: izvaja se v izvirnem času (postni in velikonočni čas), v izvirnem kraju (štiri prizorišča v starem mestnem jedru) in na izviren način (procesijski način predstave s prenosnimi odri, vozovi in konji, lokalni igralci, izvirnim jezikom in kostumografijo).

Pasijon uprizarjajo na štirih prizoriščih s slikovitimi kulisami srednjeveškega mesta, igrajo pa ga v originalnem, starem jeziku v škofjeloškem narečju, ki je prilagojenem sodobnemu gledalcu. Igro spremljata glasba in petje, napisana leta 1999, ker izvirnih virov zanju ni. Predstava je izjemna zaradi velikega števila sodelujočih prostovoljcev, ki so vsi oblečeni v edinstvene kostume. Predstava je še posebej veličastna zvečer, ko kuliso še obogatijo soj bakel in posebni učinki.

Spremljevalna ponudba

Uprizoritve Škofjeloškega pasijona dopolnjuje bogata spremljevalna ponudba. Na področju kulinarike so na voljo tipične loške postne jedi, kot tudi razne druge lokalne jedi, pa tudi jedi iz Svetega pisma. Bogata je tudi ponudba pasijonskih spominkov, od katerih je 36 uradnih pasijonskih spominkov.