Zgodovina društva

Razvoj turizma

Ločani so že zelo zgodaj pokazali smisel za turizem, saj so se zavedali, da lahko lepote srednjeveške Škofje Loke privabijo v mesto tudi tujce. Že v prejšnjem stoletju so v mesto prihajali gostje iz Trsta, Pulja, Zagreba in Srbije. Ni pa manjkalo tudi gostov iz Avstrije, Italije, Francije, Švice in Nemčije, ki so sem zahajali predvsem v poletnih mesecih. Škofja Loka se je že zelo zgodaj lahko pohvalila z zavidljivo turistično infrastrukturo, kar je povezano z dejstvom, da Ločani veljajo za pionirje turizma.


Začetki

Mesto je edinstven spomenik in da bi privabili čim več domačih in tujih gostov, ki bi tu ostali več dni, so morali poskrbeti za nekaj, kar bo zanje zanimivo in privlačno. Že v začetku leta 1873 so Ločani ustanovili 24-člansko družbo, ki se je imenovala Škofjeloška kopališka družba. Uredili so kopališče v Vincarjih, kjer so kopalci lahko uživali v živi glasbi in si celo izposodili kopalno opremo. To kopališče so imenovali kar Loške Benetke.

Loške benetke


Flisovo Olepševalno društvo

Leta 1897 je bilo na pobudo učitelja Slavka Flisa ustanovljeno Olepševalno društvo z namenom, da bi mestu in njegovi okolici dali čim prijaznejšo podobo. Olepševalno društvo je skrbelo za podobo mesta in vzdrževanje sprehajalnih poti ob katerih so postavili tudi klopi. Na eno od njih so hudomušni študentje napisali tole misel:

Preljubi Slavko Flis, 
škoda je, keder nis'
b'lj široke klopi naridu,
de b'se člov'k komot usidu.

Slavko Flis je poskrbel tudi za promocijo mesta in objavljal turistično ponudbo mesta celo v dunajskem časopisu.

Slavko Flis


Nadaljevanje Flisovih prizadevanj

Turistično društvo Škofja Loka je s svojim delovanjem pričelo leta 1952 z izdajanjem prvih prospektov o mestu, izboljšavo prometnih vezi in z olepševanjem mesta – podelili so celo nagrade najlepše urejenim hišam. Uvedli so tudi Turistični teden, ki je vključeval različne aktivnosti – od sprehodov po tematskih poteh do kopanja in celo dirke s skiroji. V prvih letih je društvo organiziralo zelo uspešno prireditev Beneška noč, odprlo turistično pisarno s stalnim uslužbencem, obnovili turistične poti in sprehajališča s klopmi ter postavilo zahteve za turistični razvoj mesta. Zahtevali so gradnjo hotela, novega kopališča, novih gostinskih obratov, kavarne in slaščičarne, olepšavo in komunalno ureditev mesta, ureditev camping prostora, lastni prospekt, prireditve, izlete in tesno sodelovanje z občino, da bi iz Loke napravili priljubljen turistični kraj. Nekaj let kasneje so na loškem gradu uprizorili tudi dve lokalni povesti: Visoško kroniko in Cvetje v jeseni, ki sta v mesto privabili mnogo ljudi.


Tisočletnica mesta

Leta 1973, ob tisočletnici Škofje Loke, so bila obnovljena vsa pročelja v mestu, odprt je bil nov hotel, uredili pa so tudi smučišče na Starem vrhu. Glavna in najodmevnejša dejavnost društva pa je bila organizacija kasneje že tradicionalnega Izseljeniškega piknika na Loškem gradu. Poleg tega, pa je društvo izdalo številne prospekte o Škofji Loki in okolici in ponudilo tudi vrsto spominkov.


Društvo do danes

Leta 1995 je Turistično društvo svoj nabor prireditev razširilo na poletne večere Pod Homanovo lipo, mestne sejme in sedaj že tradicionalno srednjeveško prireditev Venerina pot (danes imenovana Historial). Ob praznovanju petdesetletnice delovanja, leta 2002, so uredili tudi Loško kolesarsko pot. Leta 2017 pa je bila jubilejna 120. obletnica Turističnega društva obeležena s kulturnim programom in razstavo starih razglednic, ki kažejo na razvoj turizma v mestu. Društvo redno prireja tudi decembrsko Srečanje z vinarji, kot enega najbolj odmevnih sejmov v mestu. Leta 2018 je dobilo nove prostore v Thalerjevi hiši, kjer deluje skupaj s Pasijonsko sobo, posvečeno Škofjeloškemu pasijonu. V teh prostorih so na voljo turistične informacije o mestu in okolici, pester nabor spominkov in razglednic, pa tudi loška darilnica, kamor po darila radi zahajajo tudi domačini.

Turistično društvo Škofja Loka praznuje 200 let

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...